Slovenski povzetek · Malka Čeh
Razumevanje človekovega duševnega življenja lahko začnemo precej pred pojavom možganov. Prispevek se vrača k nastanku življenja in vprašanju, kako so se iz kemijskih procesov lahko razvili sistemi, ki ohranjajo svojo organizacijo, se razmnožujejo in spreminjajo. To je biološka predzgodovina naših zmožnosti doživljanja, ne že razlaga zavesti.
Ena od pomembnih hipotez o začetkih življenja je svet RNA. Molekule RNA lahko nosijo informacije in sodelujejo pri kemijskih reakcijah, zato predstavljajo možno povezavo med zgodnjo kemijo in poznejšim dedovanjem. Hipoteza ne daje dokončnega odgovora na vsa vprašanja o nastanku življenja. Ko pa se pojavijo sistemi, ki se kopirajo z razlikami in tekmujejo za omejene vire, postane mogoče naravno izbiranje. Za ta proces ni potrebna namera ali vnaprej določen cilj.
Pomemben korak je tudi nastanek membran. Preprosti ovoji lahko omejijo prostor, v katerem potekajo reakcije, in ustvarijo razliko med notranjostjo ter okoljem. Takšni zgodnji sistemi še nimajo občutkov ali psihološkega jaza. Vendar se z njimi pojavi organizacija, katere obstoj je odvisen od izmenjave z okoljem in vzdrževanja notranjih razmer.
Veliko pozneje so se razvili večcelični organizmi, živčevje ter zmožnosti čutenja in mišljenja. Človeško doživljanje ostaja povezano z živim telesom in njegovimi potrebami, čeprav ga oblikujejo tudi odnosi, jezik in osebna zgodovina. Evolucijska perspektiva zato dopolnjuje razumevanje sebe: pokaže širšo zgodovino zmožnosti, skozi katere danes doživljamo povsem osebno življenje.
Povzetek prispevka The Ultimate Prequel: How You Went From Puddle to Person.