Slovenska delovna zakonodaja organizacijam nalaga načrtovanje in izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu, ki vključuje aktivnosti in ukrepe ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja zaposlenih. Zdravje predstavlja temeljni pogoj produktivnosti in ustvarjalnosti, zdravi delovni pogoji in podpora zdravja zaposlenih pa omejujeta absentizem in fluktuacijo ter učinkovito privabljata nove talente. Medtem ko so intervencije na področju telesnega zdravja že razmeroma konsistentna komponenta upravljanja človeških virov, pa je izpostavljanje vidikov duševnega zdravja na delovnem mestu na zgodnejši razvojni stopnji. Težave v duševnem, zlasti čustvenem zdravu pa predstavljajo pomembne izzive na področju varnosti in zdravja pri delu ter imajo poleg škodljivega vpliva na kakovost življenja zaposlenih tudi negativne učinke na učinkovitost organizacij. Stres in izgorelost, tesnobnost in depresijvnost predstavljajo drugo najpogostejšo z delovim okoljem povezano zdravstveno problematiko in delež zaposlenih, ki poročajo o dnevnem soočanju z dejavniki tveganja z negativnim vplivom na čustveno zdravje, je skoraj 45-odstoten [1]. Ta tveganja je mogoče obravnavati enako strukturirano kot druga tveganja na področju varnosti in zdravja pri delu ter reševanje čustveno zdravje zaposlenih sprejeti kot temeljno skrb organizacije.
