Slovenski povzetek · Malka Čeh
Otrok se lahko nauči strahu pred peklom od ljudi, ki jim najbolj zaupa. Ko mu odrasli grozijo z večnim trpljenjem zaradi neposlušnosti, dvoma ali običajnih želja, njihovo zatrjevanje, da ga s tem varujejo, ne odpravi zastraševanja.
Ponavljajoče grožnje, s katerimi odrasli dosegajo poslušnost, sodijo med čustveno zlorabo. Upoštevati je treba otrokovo starost, odvisnost, pogostost sporočil in možnost, da o njih podvomi. Tudi miren ton ne naredi vsebine nenevarne: otrok mora živeti z mislijo na kazen, ki naj se nikoli ne bi končala.
Takšna grožnja lahko poseže tudi v zasebnost misli. Če vsevedna avtoriteta presoja vsak dvom ali občutek, se lahko že sama misel zdi nevarna. V psihoanalitičnem razumevanju se zunanje opozarjanje lahko spremeni v kaznovalni notranji glas, ki človeka obtožuje še dolgo po opustitvi prepričanja.
V psihoanalizi raziskujemo, kako je strah nastal, kdo mu je dal verodostojnost in kdaj se še oglaša. Postopoma ločujemo odgovornost za dejanja od krivde zaradi misli in občutkov. Možnost vprašati, dvomiti in se ne strinjati brez pričakovanja kazni je lahko nova izkušnja. Za predelavo zgodnjega strahu je potreben čas.
Povzetek prispevka Teaching Hell and Calling It Love.