Duševno zdravje

Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization, WHO) duševno zdravje pojasnjuje kot stanje dobrega počutja, v katerem človek prepoznava svoje sposobnosti, se učinkovito spoprijema z običajnimi vsakodnevnimi stresnimi faktorji ter s svojim delom produktivno in plodno prispeva v svoje dobro in dobro družbene skupnosti. Duševno zdravje ni le odsotnost duševnih ali vedenjskih motenj, ampak stanje duševnega blagostanja, v katerem človek dosega zadovoljivo integracijo instinktivnih gonov na sebi in drugim sprejemljiv način. Duševno zdravje je pogojeno z uravnoteženostjo različnih življenjskih področij ter se odraža na čustveni, kognitivni, vedenjski in družbeni ravni, na katerih se tudi manifestirajo duševne težave. Na razvoj duševne stiske ali bolezni vplivajo biološki dejavniki, družinska zgodovina in življenjske izkušnje.[1],[2],[3] Statistike duševnih težav različnih delov sveta pri tem kažejo porast duševnih stisk in bolezni, zaradi česar postaja skrb za duševno zdravje ena izmed prioritet pristojnih deležnikov in nevladnih organizacij.[4]

Koncept duševnega zdravja je s spoznanji o pomenu te komponente človekovega celostnega delovanja začel na pomenu pridobivati v 19. stoletju v okviru predhodnega pristopa t. i. duševne higiene (ang. mental hygiene). Eden ustanoviteljev in prvi predsednik ameriškega psihiatričnega združenja American Psychiatric Association (APA) Isaac Ray je duševno higieno opredelil kot umetnost obvarovanja človekove duševnosti pred vsemi negativnimi dejavniki. Pomembno je k razvoju gibanja mentalne higiene istočasno doprinesla tudi ameriška aktivistka Dorothea Dix, ki si je prizadevala za ozaveščenost širše populacije o duševnih motnjah ter ustrezni skrbi za duševno bolne. Ob koncu stoletja je nemški psihiater Emil Kraepelin razvil taksonomijo duševnih motenj, ki se je v uporabi ohranila skoraj 80 let.[5] Za šest glavnih temeljnih kategorij, ki jih je mogoče uporabiti za kategorizacijo duševnega zdravja, so v okviru gibanja veljali pozitiven odnos do sebe, osebnostna rast, integracija, avtonomija, pravo dojemanje realnosti in obvladovanje okolja, prilagodljivost ter zdravi medosebni odnosi.[6] Danes velja, da determinant duševnega zdravja in duševnih motenj ne sestavljajo posamezne lastnosti, kot so sposobnost upravljanja z mislimi, čustvi, vedenjem in medosebnimi odnosi, temveč tudi kulturni, družbeni, gospodarski, politični in ostali okoljski dejavniki, kot so nacionalne politike, socialna zaščita, standardi, delovni pogoji in socialna podpora skupnosti.[7]

 

Viri

[1] Svetovna zdravstvena organizacija (2018). Mental health. Pridobljeno z http://www.who.int/features/factfiles/mental_health/en/ (17. 10. 2018).
[2] Nordqvist, C. (2017). What is mental health? Pridobljeno z https://www.medicalnewstoday.com/articles/154543.php (17. 10. 2018).
[3] Department of Health and Human Services (2018). What is mental health? Pridobljeno z https://www.mentalhealth.gov/basics/what-is-mental-health (17. 10. 2018).
[4] Ritchie, H. in Roser, M. (2018). MentalhHealth. Pridobljeno z https://ourworldindata.org/mental-health (17. 10. 2018).
[5] Crossley, N. (2006). Contesting psychiatry: social movements in mental health. London: Routledge.
[6] Jahoda, M. (1958). Current concepts of positive mental health. Journal of occupational and environmental medicine, 1(10), 565–578.
[7] Svetovna zdravstvena organizacija (2013). Mental health action plan 2013–2020. Ženeva: WHO.