Zavedanje pomena duševnega zdravja pri delu v Evropi narašča ter spodbuja implementacije podpornih programov in politik. Spremembe so pogojene z več dejavniki, vključno s povečano ozaveščenostjo glede vpliva duševnega zdravja in dobrega počutja na produktivnost zaposlenih, pa tudi zakonskimi zahtevami, ki postopoma dvigujejo standarde varstva zdravja pri pri delu. Dodatno je ozaveščenost o pomenu duševnega zdravja poglobila pandemija COVID-19, saj so se pri zaposlenih jasno izrazile negativne posledice povišane stresne obremenjenosti, ki so takrat izhajale iz negotovosti, izolacije in hitrih sprememb. Kampanje in iniciative evropskih organizacij so takrat spodbuile uvajanje ustreznih ukrepov ter skupaj s porastom raziskav na področju učinkov duševnih težav prispevale k širjenju razumevanja, kako ključnega pomena je duševno zdravje za uspešnost in trajnost podjetij.
Kljub širjenju ozaveščenosti o pomenu duševnega zdravja zaposlenih, pa zadnja evropska raziskava Indeksa duševnega zdravja pri delu kaže, da je 38 odstotkov zaposlenih izpostavljenih velikemu tveganju poslabšanja duševnega zdravja in da je od aprila do oktobra 2023 67 odstotkov evropskih držav še vedno beležilo poslabšanje duševnega zdravja zaposlenih. Napogostejše diagnosticirana duševna motnja med evropskimi zaposlenimi je pri tem anksioznost, o kateri poroča 17 odstotkov anketiranih, 12 odstotkov pa jih poroča o diagnozi depresivnosti. Rezultati raziskave pri tem kažejo, da je so zaposleni, mlajši od 40 let, izpostavljeni dvakrat večjemu tveganju za diagnosticirano ali nediagnosticirano anksioznost in depresivnost kot starejši od 50 let. Mlajša demografska skupina je tudi dvakrat bolj nagnjena k uporabi psiholoških zdravstvenih storitev in ugodnosti, vključno z bolniško odsotnostjo zaradi težav v duševnem zdravju. Duševno zdravje zaposlenih je povezano tudi s spolom, in sicer dosegajo ženske v raziskavi 5 odstotnih slabšo oceno duševnega zdravja kot moški.
Izvajalec raziskave Telus Health slabšanje duševnega zdravstvenega stanja zaposlenih povezuje s splošno povečano občutljivosti na stres po pandemiji COVID-19, o kateri poroča 35 odstotkov zaposlenih. Anketiranci poročajo tudi o porastu občutkov jeze, povečanem cinizmu ter večji nagnjenosti h konfliktov, kar v delovnem okolju ustvarja negativno delovno klimo in slabše odnose. 29 odstotkov zaposlenih pri tem poroča, da njihovo duševno zdravje negativno vpliva na njihovo delovno produktivnost. Zaposleni, ki jih pri delu prizadeva povečan stres, v povprečju izgubijo več kot 60 dni delovnih dni letno, kar znatno poslabša produktivnost organizacije. Rezultati raziskave so skladni z oznako Britanskega psihološkega združenja, da z delom povezan stres zaradi naraščanja števila primerov predstavlja resno moderno epidemijo.
Ob vse bolj konkurenčnih razmerah na trgih in s tem povezanim porastu poslovnih zahtev po stalnih inovacijah in optimizacijah je za organizacije ključnega pomena, da ne izgubljajo kapacitet svojih zaposlenih zaradi absentizma in presentizma ter zaposlenih samih zaradi lfuktuacije. Ključni ukrepi pri soočanju s temi tveganji so skrb za duševno zdravje zaposlenih z vzpostavljanjem zdravih delovnih pogojev, vključno z optimiziranimi organizacijskimi procesi in neposredno podporo. Bolj kot kdaj koli prej so kritična prizadevanja na ustvarjanje in vzdrževanje zdrave organizacijske kulture in pozitivnne organizacijske klime, ki med zaposlenimi zagotavljata dobre odnose. Podjetja si lahko pri tem pomagajo s splošnimi nasveti za obvladovanja stresa na delovnem mestu Ameriškega psihiatričnega združenja ter uvajajo programe duševnega zdravja na delovnem mestu.
Leave a Reply