Kako vaša starost vpliva na duševno zdravje vašega otroka

 

Demografski trend v svetu ni samo staranje prebivalstva, ampak tudi staranje staršev. V vseh modernih družbah narašča delež žensk, ki so ob rojstvu prvega otroka starejše od 35 let. S tehnološkim in zdravstvenim napredkom vse bolje obvladujemo negativne učinke starosti na plodnost, še vedno pa vas lahko zaskrbijo različna druga tveganja. Pojavljajo se na primer zunamaterična nosečnost, nizka porodna teža, genetske in kromosomske okvare, prezgodnji porod, nevrokognitive motnje in še bolj pretresljiva tveganja.[1] Bolj tolažilni so rezultati študije nizozemskega raziskovalnega združenja Society for Research in Child Development, ki je raziskovala učinke poznega starševstva na duševno zdravje otrok. Raziskovalci so se osredotočili na razlike v eksternaliziranem vedenju, npr. agresiji, in internaliziranem vedenju, npr. tesnobi in depresiji med otroci različno starih staršev. Njihova splošna ugotovitev je, da višja starost staršev ni razlog za skrb glede duševnega zdravja otrok. V okviru raziskave je bilo analizirano vedenje 32.892 otrok, starih med 10 do 12 let, in njihovo vedenje pa so  ocenjevali očetje, matere, učitelji ter otroci sami s serijo standardiziranih instrumentov. Rezultati so pokazali, da imajo otroci starejših staršev manj eksternaliziranih vedenjskih težav, medtem ko starost staršev ni povezana z internaliziranimi vedenjskimi težavami.[2]

Starejše raziskave poročajo o takšnih in drugačnih rezultatih. Nekatere ugotavljajo povezanost starosti s psihiatričnimi motnjami, ko so motnje v duševnem razvoju, motnje avtističnega spektra, shizofrenija, bipolarna motnja, depresivne in anksiozne motnje, stresne motnje ter slabše socialne veščine.[3][4][5][6][7][8][9][10] Nasprotno pa veliko študij ugotavlja tudi pozitivne posledice višje starosti staršev na duševno zdravje in delovanje otrok. Otroci starejših staršev na primer dosegajo višje rezultate na testih inteligence ter boljše uspehe v šoli in pri delu. Na splošno poročajo tudi o boljšem splošnem duševnem zdravju in boljšem počutju, uživajo manj psihiatričnih zdravil in imajo manj vedenjskih in čustvenih težav kot otroci mlajših staršev.[11][12][13][14][15][16] Čeprav biološke zakonitosti staranja za otroke starejših staršev prinašajo večja tveganja, lahko pozitivne učinke starosti staršev na otrokovo duševno zdravje pojasnimo s psihosocialnega vidika.[17] Otroci starejših staršev so lahko deležni pozitivnih učinkov boljšega socialno-ekonomskega položaja družine ter ugodnejšega okolja za pridobivanje pozitivne zgodnje življenjske izkušnje.[18] Starejši starši so tudi bolj izkušeni, stabilni in osebnostno čvrstejši,[19] redkeje uživajo psihoaktivne snovi in imajo manj duševnih težav.[20] S tem starejši starši otroku zagotavljajo pozitivnejše in zanesljivejše odnose ter manjšo izpostavljenost tveganjem zgodnje travme.[21][22][23]

Staranje staršev je enostavno posledica družbene realnosti. Zaradi programskih sprememb se podaljšuje doba šolanja. Veliko časa lahko trajata iskanje ustrezne zaposlitve in zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev za ustvarjanje družine. Najbrž ne moremo vplivati na družbene spremembe, lahko pa zmanjšamo nepotrebne pritiske na mlade, ki si želijo ustvariti družino. Priložnostna in tudi dobronamerna vprašanja ter komentarji o načrtih glede otrok lahko povzročijo veliko stisko. Mladi so seznanjeni s tveganji, ki jih prinaša odlaganje starševstva, vendar se zavedajo tudi odgovornosti ter svojih osebnih razmer. Vsaka generacija se sooča z različnimi izzivi, ki jih lahko olajšata empatičnost in razumevanje. Starševstvo je povezano z različnimi intimnimi  okoliščinami, o katerih kdo ne more spregovoriti, s poizvedovanjem in komentiranjem pa mu lahko povzročamo veliko bolečine. Vzgoja je postala redna tema javnega diskurza, zato smo izgubili občutek za potrebo po zasebnosti. Dobro je, če se drug drugega nanjo spomnimo in širimo ozaveščenost glede občutljivosti teme.

Kakšno pa je vaše mnenje?

***

[1] Balasch, J in & Gratacós, E. (2012). Delayed childbearing: effects on fertility and the outcome of pregnancy. Current opinion in obstetrics and gynecology, 24(3), 187–193.
[2] Zondervan‐Zwijnenburg, M. A. J., Veldkamp, S. A. M., Neumann, A., Barzeva, S. A., Nelemans, S. A., … Boomsma, D. I. (2019). Parental age and offspring childhood mental health: a multi‐cohort, population‐based investigation. Child development, 19(8), 1–19.
[3] Lee, B. K. in McGrath, J. J. (2015). Advancing parentalage and autism: multifactorial pathways.Trends in molecular medicine, 21(1), 118–125
[4] Sandin, S., Hultman, C. M., Kolevzon, A., Gross, R., Mac-Cabe,  J.  H., in Reichenberg,  A.  (2012).  Advancingmaternal age is associated with increasing risk for autism: a review and meta-analysis. Journal of the American Academy of Child & Adolescent Psychiatry, 51(1), 477–486.
[5] Menezes, P. R., Lewis, G., Rasmussen, F., Zammit, S.,Sipos, A., Harrison, G., . . . Gunnell, D. (2010). Paternaland maternal ages at conception and risk of bipolaraffective disorder in their offspring. Psychological Medicine, 40(3), 477–485.
[6] Tearne, J. E., Robinson, M., Jacoby, P., Allen, K. L., Cunningham, N. K., Li, J., & McLean, N. J. (2016). Older maternal age is associated with depression, anxiety, and stress symptoms in young adult female offspring. Journal of abnormal psychology, 125(1), 1–10.
[7] Weiser, M., Reichenberg, A., Werbeloff, N., Kleinhaus, K., Lubin, G., Shmushkevitch, M., … in Davidson, M. (2008). Advanced parental age at birth is associated with poorer social functioning in adolescent males: shedding light on a core symptom of schizophrenia and autism. Schizophrenia bulletin, 34(6), 1042–1046.
[8] McGrath, J. J., Petersen, L., Agerbo, E., Mors, O., Mortensen, P. B. in Pedersen, C. B. (2014). A comprehensive assessment of parental age and psychiatric disorders. JAMA psychiatry, 71(3), 301–309.
[9] De Kluiver, H., Buizer‐Voskamp, J. E., Dolan, C. V. in Boomsma, D. I. (2017). Paternal age and psychiatric disorders: A review. American journal of medical genetics part B: neuropsychiatric genetics, 174(3), 202–213.
[10] Zondervan‐Zwijnenburg, M. A. J., Veldkamp, S. A. M., Neumann, A., Barzeva, S. A., Nelemans, S. A., … Boomsma, D. I. (2019). Parental age and offspring childhood mental health: a multi‐cohort, population‐based investigation. Child development, 19(8), 1–19.
[11] Carslake, D., Tynelius, P., Van Den Berg, G., Smith, G. D. in Rasmussen, F. (2017). Associations of parental age with health and social factors in adult offspring. Methodological pitfalls and possibilities. Scientific reports, 7(1), 45278.
[12] McGrath, J. J., Petersen, L., Agerbo, E., Mors, O., Mortensen, P. B. in Pedersen, C. B. (2014). A comprehensive assessment of parental age and psychiatric disorders. JAMA psychiatry, 71(3), 301–309.
[13] Myrskylä, M., Barclay, K. in Goisis, A. (2017). Advantages of later motherhood. Der gynäkologe, 50(10), 767–772.
[14] Myrskylä, M. in Fenelon, A. (2012). Maternal age and offspring adult health: evidence from the health and retirement study. Demography, 49(4), 1231–1257.
[15] Orlebeke, J. F., Knol, D. L., Boomsma, D. I. in Verhulst, F. C. (1998). Frequency of parental report of problem behavior in children decreases with increasing maternal age at delivery. Psychological reports, 82(2), 395–404.
[16] Tearne, J. E., Robinson, M., Jacoby, P., Li, J., Newnham, J. in McLean, N. (2015). Does late childbearing increase the risk for behavioural problems in children? A longitudinal cohort study. Paediatric and perinatal epidemiology, 29(1), 41–49.
[17] Lawlor, D. A., Mortensen, L. in Nybo Andersen, A. M. (2011). Mechanisms underlying the associations of maternal age with adverse perinatal outcomes: a sibling study of 264.695 Danish women and their firstborn offspring. International journal of epidemiology, 40(5), 1205–1214.
[18] Bray, I., Gunnell, D. in Smith, G. D. (2006). Advanced paternal age: How old is too old? Journal of epidemiology & community health, 60(10), 851–853.
[19] McMahon, C. A., Gibson, F. L., Allen, J. L. in Saunders, D. (2007). Psychosocial adjustment during pregnancy for older couples conceiving through assisted reproductive technology. Human reproduction, 22(4), 1168–1174.
[20] Kiernan, K. E. (1997). Becoming a young parent: a longitudinal study of associated factors. British journal of sociology, 4(8) 406–428.
[21] Janecka, M., Rijsdijk, F., Rai, D., Modabbernia, A. in Reichenberg, A. (2017). Advantageous developmental outcomes of advancing paternal age. Translational psychiatry, 7(6), e1156.
[22] Kiernan, K. E. (1997). Becoming a young parent: a longitudinal study of associated factors. British Journal of Sociology, 4(8), 406–428.
[23] Zondervan‐Zwijnenburg, M. A. J., Veldkamp, S. A. M., Neumann, A., Barzeva, S. A., Nelemans, S. A., … Boomsma, D. I. (2019). Parental age and offspring childhood mental health: a multi‐cohort, population‐based investigation. Child development, 19(8), 1–19.

Leave a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *